Ob ponovnem izidu, prvih dveh albumov »Igra« in »Ko Hodiš Nad Oblaki«, je skupina Dan D pripravila poseben koncert v Cankarjevem domu.
Ker dogodek ni ravno vzbudil zanimanja ostale javnosti v takšni meri, kot na primer njihova lanska nastopa s skupino Killers ter Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, je bila minulo soboto velika Gallusova dvorana prijetno pribežališče vseh nostalgikov, ki ne pusta ne svetega Valentina ne jemljejo pretirano zares: manj kot nas je, boljše je.
Koncert za večne oboževalce, stare prijatelje in zaprisežene privržence je pravšnji povzetek dogajanja, ki je glede na zajetno število gostov sicer nakazoval težnjo po spektaklu. Ki pa se v kontekstu skupine Dan D seveda nikakor ne more iziti.
Prekaljeni Gibonnijevi spremljevalni vokalistki, Darja in Jelena, sta se potrudili, da so balade z drugega albuma izpadle še bolj zares. Ja, Nouvelle Vague bodo imeli kaj početi še naslednjih nekaj let…
Tu je bil Borut Činč s svojim hammondom, kot rockovska vest v neprestanem prihajanju in odhajanju.
Na odru, po katerem je slab teden prej korakala častna četa Prešernovih nagrajencev, med katerimi, po pravilu, ni bilo nobenega predstavnika omalovaževane »pop kulture«, je svojih pet minut slave najprej potrdil stalni sodelavec, novomeški raper Primož Žižek.
V svojo spominsko knjigo bo sobotni koncert v lepopisu zabeležil morda najbolj nesrečen lik dandejevske zgodbe, basist Andrej Zupančič, ki je zasebo zapustil pred izidom zadnjega albuma.
Tudi pihalno sekcijo so si omislili vrli dolenjski rokerji, tako, prestižno, navkljub imenu En Pleh, ki se je nekoč udinjala celo z reškimi provokatorji Let 3. Brasi so se še posebej razživeli, ko se je od posledic prehlada upehanemu Tomiju Tokcu, v skladbi Dobro jutro na odru pridružila zmeraj priročna in všečna Alenka Godec.
Najzvestejšim »dandejevskim« oboževalcem, spomeničarjem še iz prejšnjega tisočletja, pa je srce še posebej zaigralo, ko jo je skupina ponovno ubrala v štartni postavi. Kitarist Aleš Bartelj in basist Primož Špelko sta v izredni fizični formi. Očitno jima to, da nista več člana skupine, tudi dobro dene.
V skorajda dve uri trajajočem nastopu smo slišali same »ta stare«. Le redkokatera je umanjkala. Naj znova izpostavim, frontman zasedbe Tomislav Jovanovič Tokac je tik pred zdajci prebolel nadležen prehlad, in to dejstvo je omejevalo interpretacije ter njegove glasovne zmožnosti.
Čeprav je nostalgija zelo močno čustvo, Tokac, Tučo in Obra pa prilagodljivi kot parameciji ob začetku sveta, večer ni pustil nikakršnega dvoma:
trenutna postava skupine Dan D je popolna mašina.
Foto: Alan Zulić – Zula
.